 |
OBČANI ŠALEŠKE DOLINE
inetresna skupnost občanov šaleške doline
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
romulus
Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2018, 20:01
Prispevkov: 13
Kraj: Šoštanj
|
 Objavljeno: 30 Jan 2018 21:21 Naslov sporočila: DALJINSKO OGREVANJE ŠALEŠKE DOLINE / Zapis nekoga, ki ve več |
 |
|
DALJINSKO OGREVANJE ŠALEŠKE DOLINE
Uvod
Nekoč je v Šaleški dolini veljalo, da je velenjsko komunalno podjetje (KPV) iz dohodkov za toplotno energije, ki jih je zaračunavalo porabnikom, svojemu dobavitelju toplotne energije (TEŠ) nakazovalo stroške za premog, katerega je termoelektrarna porabila v ta namen. To je veljalo nekako do časov, ko se je velenjska občina preoblikovala v tri naslednice. Te so podedovale status ustanoviteljic komunalnega podjetja in s tem porabnic denarja, katerega je komunalna dejavnost tako ali drugače ustvarjala.
Približno istočasno so se v javnosti razširile govorice, da je toplotna energija iz termoelektrarne v resnici neka odpadna energija, ter da naj bi potemtakem ne bilo možno natančno določit njene cene. To so spočetka bile trditve lokalnih politikov, l. 1995 pa jo je tako opredelil tudi takratni minister za okolje dr. Pavle Gantar ob otvoritvi sistema daljinskega ogrevanja Topolšice. Njemu so tako razlago porabe sredstev odjemalcev sugerirali lokalni veljaki ki so očitno želeli, da bi se pojem »odpadna toplota iz TEŠ« čimbolje prijel. Temu v prid so lahko izrabili vsaj dve dejstvi:
Pretirano poljubna razlaga takrat za porabnike ni predstavljala kakšne bistvene podražitve ogrevanja.
Javnost jo je sprejela tudi zaradi splošnega zavedanja, da je KPV zaradi okoljskih problemov nekako dolžno poskrbet za ukinitev velikega števila lokalnih kurišč. Ker so takrat v njih še na veliko kurili velenjski lignit, se v ta namen porabljeni denar javnosti sploh ni zdel proč vržen.
Zaradi naštetega takrat nihče ni nasprotoval širitvi sistema daljinskega ogrevanja v redkeje naseljena naselja kot so Podkraj, Metleče, Lokovica in podobna, kar bi bilo dandanes problematično predvsem po cenovni plat.
Šaleška politika se pojma »odpadna toplota iz TEŠ« oklepa še dandanes in nič čudnega ni, da jo podedoval tudi leta 2001 ustanovljeni Holding slovenskih elektrarn. Veliko bolj gotovo kot trditve o tisti odpadni toploti pa drži ugotovitev, da je nekaj let kasneje postala nekaj odpadnega ravno stranka omenjenega okoljskega ministra.
Podatki za oceno vrednosti toplotne energije iz TEŠ6 V pogodbi med TEŠ in Alstomom o dobavi 600 MW bloka 6 so definirani parametri nove naprave, kakor jih kaže spodnja tabela, izdelana na podlagi toplotnih shem Alstom GMD6 021 236 (priponka). Tabela prikazuje dve varianti obratovanja TEŠ6, za kateri velja povsem enak input (nominalna poraba premoga, oz. enak natok pare na turbino), kot spremenljivke pa nastopajo:
moč generatorja,
moč toplotne postaje in
izstopna temperatura toplovoda.
O P I S I N P U T O U T P U T
para električna moč toplotna moč
enota t/h MWe MWt
varianta I 100% TMCR 95°C 10 MJ/s 420,75 599,518 10,000
varianta II 100% TMCR 140°C 120 MJ/s 577,352 120,000
porast moči toplotne postaje ΔPt 110,000
padec električne moči zaradi toplotne postaje ΔPe 22,166
Podatki zgovorno prikazujejo pogodbeno definirano izrabo goriva v kombinirani proizvodnji električne in toplotne energije na novem bloku. Prva varianta kaže output pri minimalni, druga pa pri maksimalni proizvodnji toplotne energije, pri tem se proizvodnja električne energije v obeh primerih nekako podreja proizvodnji toplotne.
Za porabnike pomembnega podatka o razmerju vrednosti električne in toplotne energijo iz premoga se iz Alstomovih podatkov ne da povsem natančno izračunat, takole čez palec pa velja, da je pri povprečni ceni električne energije 60 €/MWh ogrevanje na pragu TEŠ6 vredno vsega 12 €/MWh. Se pa iz gornjih podatkov jasno vidi, da bi lahko s sodelovanjem proizvajalca, komunale, Gorenja in porabnikov toplotna energija za ogrevanje Šaleške doline na pragu TEŠ stala manj kot 10 €/MWh.
Zajamčena moč ali najemnina za komunalno infrastrukturo? Šaleška politika si je s floskulo, da je toplota za daljinsko ogrevanje iz TEŠ nekakšna odpadna energija, pripravila bližnjico do sklepanja, da tisto kar velja za obračun porabljene energije same po sebi, velja tudi za obračun zajamčene moči ogrevanja, ki jo KPV zaračunava porabnikom. KPV po njemu lastni logiki odvaja s tem prispevkom zbrana sredstva nekemu virtualnemu dobavitelju toplotne energije v obliki nekakšne najemnine za komunalne objekte, ki gre direktorju TEŠ že nekaj časa v nos.
Zavedajoč se, da za sedmimi leti debelih krav lahko pride sedem let suhih, so začeli lokalni veljaki račune za porabljeno toplotno energijo že pred leti prikrajat tako, da je njena cena na računih nekako stagnirala, za porabnike fiksni strošek za zajamčeno moč pa se vztrajno viša in se po zadnjih napovedih še bo. Svoje početje so okrasili z neverjetnimi podatki v blogu https://www.kp-velenje.si/index.php/dejavnosti/energetika , s katerim se KPV odkrito hvali, da porabnike odira s prispevki za celih 250 MW priključne moči. V kolikor jim do sedaj še ni uspelo iz njih iztisniti še slednjega izmišljenega kilowata, jim bo že kdo pomagal do uspeha, za take reči imajo politiko vedno pri roki.
Kam z denarjem? Objavljena številka prekaša dvojno moč najmočnejše 120 MW toplotne postje v TEŠ, torej ravno tiste na bloku 6, ki naj bi v skladu z investicijskimi načrti zadostovala za pokrivanje potreb vse doline že s tremi četrtinami nominalne moči. Tako na papirju kot v praksi lahko to drži samo glede moči toplotne postaje same, ne more pa to veljat kot kriterij zanesljivosti njenega obratovanja. Glede na potrebno razpoložljivost in zanesljivost dobav energije iz takšne elektrarne je jasno, da noben posamezni blok kot je TEŠ6 ne more sam predstavljat zaresnega nadomestila za toplotne postaje blokov TEŠ4 in 5. Razlogi za to so po eni strani povsem normativne narave, pa drugi pa čisto praktična posledica nepremišljenih odločitev:
Pravila za energetske objekte, po katerih je TEŠ6 uvrščen med elektrarne z oznako BAT, previdevajo za premogovne bloke povprečno računsko razpoložljivost 7884 ur letno, glej tabelo E1, str. 43. https://www.eea.europa.eu/publications/technical_report_2008_4
Zaradi kroničnega pomanjkanja rezervnih delov in pomanjkljivega uvajanja operaterjev ter vzdrževalcev zna biti razpoložljivost »nadomestnega« bloka TEŠ6 kdaj pa kdaj še nižja od tiste, ki jo je »dosegel« lani.
Brez vzdrževanja in rednih pregledov je še tako dobra elektrarna odvisna od božje volje, to pa ni ravno recept za njeno dolgoročno uspešnost. Kakorkoli že, TEŠ brez redundančne naprave Šaleški doline ne more zagotovit neprekinjenega ogrevanja
Leta 2010 je ideja, da naj bi toplotna postaja TEŠ6 zadoščala kot edini vir toplotne enerije za daljinsko ogrevanje Šaleške doline, predstavljala priročno kratkotrajno rešitev za odvračanje pozornosti vlade od problemov zavožene finančne konstrukcije naložbe. V podporo so ji Šoštanjčani že v času odločanja za novi blok moči 600 MW spisali takšno oceno stroškov revitalizacije TEŠ4 in 5, da je nihče v termoelektrarni niti podpisati ni upal, pa se kljub temu še vedno najde netu http://www.te-sostanj.si/blok6/files/default/blok6/studija_o_obnovi_blokov_4_in_5.pdf Kljub pomanjkljivemu ugledu tega skrpucala, je za primeren denar dobilo nekaj pomembnih podpornikov, eden od njih se je oglasil celo z nadaljevanko: http://www.portalplus.si/1084/moja-resnica-o-tes6-slovenske-tezave-z/ http://www.portalplus.si/1087/moja-resnica-o-tes6-2-del-boj-interesnih-skupin/ http://www.portalplus.si/1088/moja-resnica-o-tes6-3-del-kolateralna/
Sodni mlini Spoznanje, da en sam blok termoelektrarne čez celotno koledarsko leto ne more zagotavljat neprekinjene oddaje energijeje, je lokalne zagovornike nadomestnega bloka 6 leta 2015 pognalo v tožbo za »zaščito interesov občanov«. Z njo so se pred celjskim okrožnim sodiščem dokazovali, da je šoštanjska termoelektrarna, zlepa ali zgrda, dolžna KPV zagotavljat toplotno energijo za neprekinjeno toplotno oskrbo doline. Šlo je za pravdo, v kateri so tožniki praktično nastopali proti trditvam, ki so jih nekoč podpirali. V to se sodišče iz čisto razumskih razlogov sploh ni spuščalo in je po zdravi pameti vse skupaj končalo z odredbo, kot piše v članku http://www.delo.si/novice/slovenija/sodisce-ogrelo-salesko-dolino.html .
Sodišče zadeve po stroškovni plati očitno sploh ni presojalo, ampak je s svojo odredbo naložilo TEŠ nekakšno humanitarno nalogo, saj se vendar ne spodobi, da bi premogarje in njihove familije pozimi zeblo. Izvedba te naloge za TEŠ pomeni revitalizacijo bloka 5, kar sploh ni neizvedljivo, je pa problematično zato, ker so Šoštanjčani sredstva za njeno izvedbo že zdavnaj pognali po grlu.
Ravno zaradi slednjega ima tista sodna odredba za prebivalce Šaleške doline kar dva učinka:
utrditev dosedanje metodologije delitve dohodkov KPV iz daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini,
podražitev toplotne energije.
Zaključek Našteti problemi zahtevajo celovito rešitev, pri katere bi morale sodelovat vse vpletene strani: TEŠ, KPV, Gorenje in porabniki. Brez tega bo še tako dobronamerna pobuda občanov izzvenela v prazno.
_________________
Metka |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
osd2018
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.01. 2018, 22:34
Prispevkov: 26
Kraj: Šaleška dolina
|
| Objavljeno: 31 Jan 2018 19:00 Naslov sporočila: |
|
|
@romulus...
hvala za ta koristen in uporaben prispevek.
lp, tjun8562 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
